Za access consciousness sem prvič slišala od prijateljice, ki je že dalj časa raziskovala različne tehnike za osebno rast. Priznam, sprva sem bila precej skeptična. Zdelo se mi je, da gre za eno tistih novodobnih praks, ki obljubljajo veliko, a v resnici ne prinesejo nič konkretnega. A ker sem bila v tistem obdobju precej čustveno izčrpana in sem čutila, da potrebujem nekaj več, sem se odločila, da dam tej izkušnji priložnost.
Udeležila sem se access bars seanse, kjer izvajalec s posebnimi prijemi nežno stimulira 32 točk na glavi, ki naj bi bile povezane z različnimi vidiki življenja. Od denarja, odnosov, zdravja do ustvarjalnosti. Postopek je bil zelo sproščujoč. Ležala sem na masažni mizi, zaprla oči in samo dihala. Ni bilo ničesar, kar bi morala narediti, kar mi je bilo sprva nenavadno, a potem osvobajajoče.
Po prvi seansi access consciousness nisem občutila kakšne velike spremembe, a naslednji dan sem se zbudila bolj mirna, lažja, kot da bi nekdo očistil miselni nered v moji glavi. Nadaljevala sem z nekaj dodatnimi srečanji in opazila, da se stvari v mojem življenju res počasi premikajo, ne dramatično, ampak subtilno in globoko. Bolje sem spala, manj sem se obremenjevala z nepomembnimi stvarmi in lažje sem postavljala meje.
Access consciousness mi je dal orodje, ki mi pomaga biti bolj prisotna. Ne gre za reševanje vseh težav, ampak za odprtje prostora, kjer lahko sama izberem, kaj deluje zame. Danes te tehnike uporabljam vsakodnevno, včasih samo s preprostim vprašanjem Komu to pripada? ali z dotikom določenih točk na glavi.
To je bila izkušnja, ki me je naučila, da včasih najmanj napora prinese največji premik. In da je lahko si dovoliti prejeti, brez pričakovanj, izjemno močno.
Zdaj access consciousness priporočam vsakemu, ki se počuti ujetega v svojih mislih ali čustvih. Ničesar ti ne vsiljuje, le ponudi prostor za spremembo. In prav v tej lahkotnosti sem našla nekaj, kar mi druge metode nikoli niso dale. Svobodo, da sem preprosto jaz.…