Otrok je ena največjih sprememb v življenju

Nikoli si nisem mislil, da lahko ena majhna oseba tako spremeni življenje. A ko se je rodil moj prvi otrok, se mi je vse obrnilo na glavo in to v najboljšem možnem smislu. Tisti prvi trenutek, ko sem ga držal v naročju, je bil resnično neopisljiv. Ves strah, napetost in skrbi, ki so se nabrale skozi nosečnost, so nato v trenutku izginile. Ostal je le še občutek neizmerne ljubezni in hkrati odgovornosti, ki jo prinese starševstvo.

Otrok je ena največjih sprememb v življenju

Seveda pa življenje z otrokom ni vedno enostavno. Posebej se spomnim tistih prvih nekaj noči brez spanja, ko sva s punco poslušala jok. To sva sicer pričakovala, saj so nama najini starši dali nekaj napotkov in povedali, kaj lahko pričakujeva. A prvi otrok doma je na začetku res vedno potreboval pozornost, kar je bilo na trenutke precej mučno. Vendar ker je otrok tvoj, ti to na nek način ni tako težko, kot bi si mislil.

Preden je punca rodila, se mi je zdelo, da mi bodo tovrstne reči šle še kako na živce, vendar ko je do tega prišlo, mi sploh ni bilo tako težko. Sčasoma sva našla svoj ritem: menjava plenic, kopanje, večerni obredi in kratki dremanci čez dan. Ko potrebujeva preverjene nasvete, vedno pogledava na portal BabyBook.si, kjer najdeva praktične vodnike, od nege novorojenčka do vzorcev spanja in idej za igro.

Nato je prišlo še tisto obdobje, ko je začel najin otrok govoriti prve besede. Sploh ne morem opisati tistega občutka, ko zaslišiš “ati” ali “mami” – to je res nekaj neprecenljivega. V tistem trenutku sem ponovno začutil neizmerno ljubezen in tudi ponos. Takrat sem dojel, da ni na svetu nič pomembnejšega kot to majhno bitje, ki te vedno gleda z iskricami v očeh.

Pri sebi sem opazil, da sem v tem času precej zrasel kot oseba. Starševstvo te nauči potrpežljivosti in prilagodljivosti – dveh res pomembnih vrlin. Naučiti se moraš, da načrti niso nikoli nekaj fiksnega in se lahko obrnejo v vsakem trenutku. Kljub izzivom in težkimi trenutki, s katerimi sva se srečala, je bilo vse to vredno vsakega sivega lasu in še več.…

Nova sosedova balirka na našem traktorju

Bilo je zgodnje nedeljsko jutro, ko je zadišalo po sveže pečenem kruhu, ptice so prepevale nad polji, vas pa se je počasi in zaspano prebujala.

Pri nas doma je bil oče že pokonci in pregledoval svoj traktor, ko je zaslišal korake pred vrati. Bil je naš najbližji sosed, oblečen v svoj najboljši »kmečki komplet«, srajco, kavbojke in klobuk. Prišle je s prošnjo, da rabi uslugo. Rekel je, da je danes vaški sejem in da ga tam čaka nova balirka, tista, ki jo že eno leto gleda in občuduje, zdaj pa jo je končno kupil. Sam pa ne more po njo in jo pripeljati domov, ker brez traktorja pač ne gre in njegov je na servisu. Očetove oči so se zasvetile. Ljubezen do strojev in sejmov je bila pri njem skoraj tako močna kot do domače kave. Seveda se ni obotavljal, sedla sta na traktor.

Nova sosedova balirka na našem traktorju

Še prej je preveril, če je priključek nameščen, saj brez njega bo balirka ostala na sejmu. Cesta do vasi je bila ovinkasta, na traktorju pa polno smeha, spominov na stare sejme in šal o tem, kako je sosed vedno kupil nekaj, kar potem v vasi postane glavna atrakcija. Ko smo prispeli na sejem, se je vse bleščalo. Nove prikolice, traktorji. Tudi sosedova balirka je bila med njimi. Čakala je nanj. Bila je velika, rdeča in dišala je po sveži barvi. Oče in sosed sta jo kar nekaj časa občudovala, potem pa sta jo s kupnimi močmi priključila na traktor. Še pred odhodom domov, pa obvezen krst, da bo balirka dolgo služila svojemu novemu lastniku.

Vsi vaščani so se obračali za njima, ko sta prispela v vas in občudovali nov nakup. Nova balirka je bila res velika pridobitev za soseda, posledično pa pravzaprav za celotno vas. Spet je za nami dan, ko je prijateljstvo znova dokazalo, da v naši vasi držimo skupaj in si pomagamo med seboj.…

Vse bolj uveljavljeno plačilo s kartico že povsod in ne samo v trgovinah

Prijateljica se poleg svoje redne zaposlitve čez poletno sezono ukvarja še z oddajanjem apartmajev. Do sedaj ni imela težav s plačili, vendar pa zadnje čase vedno kdo vpraša, če ima mogoče opcijo plačilo s kartico, ker ne nosijo več toliko gotovine s seboj. Med pogovorom sem ji rekla, da zna biti to čedalje bolj pogosto vprašanje in na koncu, če si ne bo uredila možnosti, da bo imela plačilo s kartico, zna biti to kar velik problem.

Vse bolj uveljavljeno plačilo s kartico že povsod in ne samo v trgovinah

Ljudje smo čedalje bolj navajeni na brezgotovinska plačila in počasi tudi vsa tehnologija strmi za tem, da bo brezgotovinsko plačevanje prevladalo. Sicer je za nekaj stvari to dobro, ker ne potrebujemo toliko šteti denar in imeti vedno s seboj zadostno količino, ki jo potrebujemo. Zadnje čase je problem tudi drobiž, ki ga je vedno manj na razpolago. Ljudje dvigajo na bankomatih, ki izplačuje večje kose gotovine. Kadar kupujemo po spletu pa je plačilo s kartico obvezno, mogoče le v primerih, kjer lahko plačaš kupljeno blago po povzetju, vendar je tudi tega vse manj. Seveda pa je plačilo s kartico po spletu lahko tvegano, saj se je zgodilo že dosti zlorab. V tem primeru obstaja možnost, da plačilne kartice prekličemo.

Zelo ugodna pa so plačila s kartico, kadar smo v tujini, ki nima evropske valute. V tem primeru ne potrebujemo menjavat denarja v tamkajšnjo valuto, ampak samo povlečemo kartico in se preračuna dvig na banki. Zato sem prijateljici svetovala, da si lahko namesti pos terminal, za katerega ima možnost, da ga kupi ali pa ga najame. Glede na to, da njeno poslovanje traja dobre tri mesece, se ji ga splača vzeti v najem in se s tem izogne še drugim nepotrebnim stroškom, ki povlečejo še ostale stvari za sabo. Strinjala se je in rekla, da o tem še ni razmišljala. Takoj naslednji dan bo šla v svojo banko in se pozanimala, kako bi lahko vse to uredila.…

Namizni tekač popestri videz mize

Ni vsaka miza kar miza. Včasih je le prostor, kamor odložimo skodelico kave ali naključno pošto. A v prazničnih dneh, ko zadiši po domačih piškotih, cimetu in praznični večerji, se prelevi v središče dogajanja, v srce doma. In takrat nastopi njegov trenutek, namizni tekač.

Nekateri bi rekli, da je le kos blaga, a zame je veliko več. Je čarobna preproga, ki popelje mizi v čisto drugo dimenzijo, iz vsakdanjega v praznično, iz preprostega v posebno. Moj tekač ni navaden. Zimski ima motiv z belimi snežinkami na globoko rdečem ozadju in robove, ki se nežno lesketajo kot sneg v jutranjem soncu. Pomladni, velikonočni tekač pa je posejan z drobnimi rumenimi piščančki, pisanimi jajčki in zelenimi vejicami.

Namizni tekač popestri videz mize

Ko ga razgrnem po mizi, se zdi, kot da v jedilnico prikličeš veselje, pričakovanje in vonj po praznikih. V božičnem času, ko je miza polna medenjakov, orehove potice, pečenke in domače jabolčne pite, tekač postane vezni člen med vsemi temi jedmi, je kot oder, na katerem nastopajo praznične dobrote. Ni le okras. Ustvari namreč občutek topline, povezanosti in domačnosti. Otroci ga občudujejo, odrasli ga pohvalijo, babica pa se vsakič spomni, kako jih je včasih šivala sama. Tudi za veliko noč, ko mizo krasijo trdo kuhana jajčka, hren, šunka in pirhi v pisanih košaricah, tekač poveže vse elemente v eno lepo praznično celoto. Brez njega je miza gola, hrana izgubljena med krožniki, praznični duh pa je nekako manjši. V domišljiji si predstavljam, tekač čuva praznične spomine.

Vsak madež od politega vina, vsaka drobtinica od potice, vsaka drobna gubica, vse to so zgodbe preteklih praznikov, ki jih ljubeče nosi med nitmi. In ko ga obrišem, zložim in shranim, vem, da bom naslednje leto znova obudil praznični čar z enakim toplim občutkom. Zato ni naključje, da je nepogrešljiv del praznikov. Je tihi junak praznikov, ki mizo spremeni v praznik sam.…

3D tisk je orodje, ki ni več samo hobi

Moj prvi stik s tehnologijo 3D tisk se je zgodil povsem po naključju. Prijatelj, ki se ukvarja z oblikovanjem, mi je pokazal majhen, popolnoma delujoč prototip držala za telefon, ki ga je izdelal kar doma. Sprva sem bil skeptičen, zdelo se mi je kot neka futuristična tehnologija, ki je še daleč od uporabnosti v vsakdanjem življenju. A hitro sem ugotovil, da sem se motil.

Navdušenje je raslo z vsakim novim izdelkom, ki mi ga je pokazal. Držala za kable, ročaji za predale, celo manjkajoči delček za pokvarjen gospodinjski aparat – vse to je natisnil sam. In ravno ta praktična uporaba me je pritegnila, da sem se tudi sam začel učiti osnov modeliranja in 3D tiska.

Danes mi 3D tisk ni več nekaj tujega. Uporabljam ga pri delu, pa tudi doma, ko potrebujem specifičen kos, ki ga v trgovini preprosto ne najdem. Najbolj me navdušuje občutek ustvarjalnosti in svobode, da si lahko nekaj zamislim in to dejansko tudi fizično izdelam. To je prihodnost, ki je že tukaj.

3D tisk je orodje, ki ni več samo hobi

Zame je 3D tisk postal orodje, ki presega le hobije. Ko sem se ga bolje naučil uporabljati, sem začel pomagati tudi drugim, prijatelju sem natisnil manjkajoč del za stari gramofon, sosedu držalo za cev, ki je že zdavnaj prenehalo obstajati v trgovinah. Nenadoma sem ugotovil, kako dragoceno je imeti možnost izdelati točno tisto, kar potrebuješ, brez da si odvisen od serijske proizvodnje ali dolgotrajnega čakanja na dostavo iz tujine.

Poleg tega sem se lotil še preprostih popravkov v stanovanju, z 3D tiskom sem izdelal distančnike, nosilce in celo unikatne obešalnike, ki jih prej sploh nisem našel v običajni ponudbi. Prvič sem imel občutek, da lahko tehnologijo uporabim za reševanje čisto konkretnih, vsakdanjih težav.

Zanimivo je tudi to, kako 3D tisk odpira prostor za kreativnost. Z nekaj znanja o modeliranju lahko izdelaš karkoli – edinstvene darilne škatlice, personalizirane okraske ali funkcionalne prototipe za izdelke, ki jih šele razvijaš. In prav zato verjamem, da ta tehnologija ne pripada le industriji ali inženirjem. Pripada tudi nam radovednim, ustvarjalnim in praktičnim ljudem.…

Access consciousness mi je dal orodje, ki mi pomaga biti bolj prisotna

Za access consciousness sem prvič slišala od prijateljice, ki je že dalj časa raziskovala različne tehnike za osebno rast. Priznam, sprva sem bila precej skeptična. Zdelo se mi je, da gre za eno tistih novodobnih praks, ki obljubljajo veliko, a v resnici ne prinesejo nič konkretnega. A ker sem bila v tistem obdobju precej čustveno izčrpana in sem čutila, da potrebujem nekaj več, sem se odločila, da dam tej izkušnji priložnost.

Udeležila sem se access bars seanse, kjer izvajalec s posebnimi prijemi nežno stimulira 32 točk na glavi, ki naj bi bile povezane z različnimi vidiki življenja. Od denarja, odnosov, zdravja do ustvarjalnosti. Postopek je bil zelo sproščujoč. Ležala sem na masažni mizi, zaprla oči in samo dihala. Ni bilo ničesar, kar bi morala narediti, kar mi je bilo sprva nenavadno, a potem osvobajajoče.

Access consciousness mi je dal orodje, ki mi pomaga biti bolj prisotna

Po prvi seansi access consciousness nisem občutila kakšne velike spremembe, a naslednji dan sem se zbudila bolj mirna, lažja, kot da bi nekdo očistil miselni nered v moji glavi. Nadaljevala sem z nekaj dodatnimi srečanji in opazila, da se stvari v mojem življenju res počasi premikajo, ne dramatično, ampak subtilno in globoko. Bolje sem spala, manj sem se obremenjevala z nepomembnimi stvarmi in lažje sem postavljala meje.

Access consciousness mi je dal orodje, ki mi pomaga biti bolj prisotna. Ne gre za reševanje vseh težav, ampak za odprtje prostora, kjer lahko sama izberem, kaj deluje zame. Danes te tehnike uporabljam vsakodnevno, včasih samo s preprostim vprašanjem Komu to pripada? ali z dotikom določenih točk na glavi.

To je bila izkušnja, ki me je naučila, da včasih najmanj napora prinese največji premik. In da je lahko si dovoliti prejeti, brez pričakovanj, izjemno močno.

Zdaj access consciousness priporočam vsakemu, ki se počuti ujetega v svojih mislih ali čustvih. Ničesar ti ne vsiljuje, le ponudi prostor za spremembo. In prav v tej lahkotnosti sem našla nekaj, kar mi druge metode nikoli niso dale. Svobodo, da sem preprosto jaz.…

Zaradi svoje kože ji je dermatologija bila zelo zanimiva

Sošolka iz gimnazije, se je odločila, da bo šla naprej študirat dermatologijo. Namreč že od nekdaj jo zanimajo bolj medicinske vode in sama biologija človeka, zadnje čase, ko pa se toliko ukvarja s svojim videzom in kožo, pa je ugotovila, da ji je pravzaprav dermatologija še kako zanimiva.

Dermatologija je namreč veda, ki se ukvarja z preprečevanjem bolezni na koži, laseh in nohtov, kot tudi z sluznico. Čeprav se zaveda, da je dermatologija veliko več kot to, da zdravi samo akne, s katerimi ima trenutno težave, so ji tudi resnejše bolezni, kot so to lahko kožni rak ali pa kakšne druge avtoimunske motnje na koži, bi zelo rada zdravila in skrbela za kožo tudi drugih. Saj je tudi sama pri neprestanih in dolgotrajnih aknah obiskala svojo dermatologinjo in jo prosila za pomoč kako naj prekine ekceme, ki so se ji pojavili na obrazu. 

 

Zaradi svoje kože ji je dermatologija bila zelo zanimivaTako ji je obisk dermatologinje in odziv, kako je ta dermatologinja njej pomagala in svetovala zelo navdušila, da si je rekla, da bo tudi ona rada imela to znanje in pomagala tudi drugim. Ko je takole razlagala, kam se bo vpisala naprej, smo bile vse navdušene nad njeno idejo in re se nam je zdelo, da se je prav odločila, saj smo jo vse videle v tem. Namreč v naši družbi je vedno bilo tako, da za vsak nasvet, ki se je zadeval kože in kozmetike, si vedno najprej vprašal njo, saj je res že sedaj znala zelo dobro svetovat in tudi kakšno zadevo razložit po domače. Spoznala se je tudi na sestavine, ki so bili v sami kozmetiki in tako takoj vedela, kateri izdelki so morda preveč agresivni, še posebej za občutljivo kožo in kateri ne.

Morem reči, da je bilo res fino iti z njo v drogerijo po nakupih, saj je bilo skoraj tako, kot da bi za vsako stvar spraševala prodajalko.…

Moderni vgradni kamini nudijo poseben užitek

Zgodnje sredino jutro je obetalo vznemirljiv dan. S prijatelji smo se dogovorili, da obiščemo velik obrtni sejem, kjer so razstavljali najnovejše trende na področju notranje opreme, gradbeništva in ogrevalnih sistemov. Med vsemi razstavljenimi izdelki so nas še posebej zanimali vgradni kamini, saj smo že nekaj časa razmišljali o tem, kako bi izboljšali naše domove s prijetno toploto iz kamina in njegovim elegantnim dizajnom.

Ko smo prispeli na sejem nas je presenetila njegova velikost. Dvorane in šotori so bile počne obiskovalcev, z vseh strani so se slišali pogovori, predstavitve ter seveda prijetni vonji sveže pečenih dobrot z raznih stojnic. Po krajšem sprehodu smo prišli do razstavnega prostora, kjer so bili postavljeni vgradni kamini. Že na prvi pogled so nas navdušili. Moderni trendi se vrtijo z neverjetno hitrostjo, razstavljeni vgradni kamini od modernih minimalističnih modelov s steklenimi stenami do rustikalnih kamnitih izvedb, ki dajale občutek čiste domačnosti. Prijazni razstavljavci so nam z veseljem razložili delovanje posameznih modelov. Zanimali so nas predvsem vgradni kamini na drva, ki so oddajali pravo toploto in ustvarjali prasketajoč zvok, ogledali smo si tudi plinske in električne različice, ki so bile prilagodljive sodobnim bivalnim prostorom. Nekateri so imeli celo sistem za pametno upravljanje, ko lahko le s pritiskom na gumb v mobilni aplikaciji prižgal ogenj in prilagajal moč plamena. Eden izmed prijateljev, ki je ravnokar prenavljal hišo, je bil še posebej navdušen.

Dolgo se je pogovarjal s prodajalci in zbiral kataloge. Prav v živo si je predstavljal zimski večer, ko sediš na kavču, zunaj sneži, v kaminu pa prasketa ogenj. To je prava idila. To je razlagal tako slikovito, da smo za trenutek z mislimi sedeli ob kaminu v njegovi dnevni sobi.

Moderni vgradni kamini nudijo poseben užitek

Po nekaj urah raziskovanja in občudovanja smo sedli v bližnjo kavarno, kjer smo ob skodelici kave in tortici delili vtise. Ko smo se vračali domov, smo si dali obljubo, da bo naslednja zima še prijetnejša za nas, ker bomo naše domove obogatili s toplino novih kaminov.…

Poškodba pri telovadbi in opornica za roko

Otroci se radi igrajo in hodijo na različne športne dejavnosti. Tako lahko pride do poškodbe, tega se moramo zavedati. Tako so tudi mene klicali en dan iz šole, da si je hčerka poškodovala roko. Najprej sem vprašala, kako hudo je in seveda šla takoj po njo. Zaradi bolečin sva morali naprej v bolnišnico, da so roko slikali. Imela je srečno, kajti dobila je samo hud udarec. Veeno pa ji je še kako prav prišla opornica za roko. Tako so jo poslali domov, da naj nekaj dni počiva in opornica za roko, ji je omogočala, da jo roka ni tako zelo bolela. Hitro lahko pride do poškodbe. Moja hčerka je dobila hud udarec pri košarki. Čisto po naključju se je sošolka vanjo zaletela tako močno, da je hčerka nerodno padla. To je bilo to. 

Še dobro, da sva šli takoj na slikanje, da se ve, da ni nič zlomljeno. Opornica za roko ji pomaga, da je roka ne boli tako zelo, ko se giba. Je pa res, da hčerki najbolj pomaga počivanje. Čez nekaj dni bo lahko šla v šolo, je pa vprašanje, kako bo lahko pisala. Ker je desničarka in ima poškodovano desno roko. Mislim, da ji bo tudi v šoli še opornica za roko prišla prav. Ne bo šlo tako hitro. 

Poškodba pri telovadbi in opornica za roko

Hud udarec ji je povzročil oteklino in bolečino. Sedaj je čas, da počiva in si roko pozdravi. Ker obožuje šport, ji bo seveda težko počivati, vendar bo morala, pa še opornica za roko ji pomaga, da roka počiva v pravem položaju. Tako se bo čimprej pozdravila. Ko bo oteklina izginila, bo že veliko boljše. To pa bo v parih dneh. Seveda moramo vedeti, da je lahko hud udarec zelo boleč, zato bom tudi svojo hčerko poslušala, ko mi bo povedala, kako se počuti. Če bo zato ostala še kakšen dan dlje doma, vem da to potrebuje. …

Za barvanje napušča je potrebno redno skrbeti

Nekaj časa nazaj, sem pri moji strehi, oziroma pod njo opazil, da je barva na mojemu napušču že nekoliko stara in zaradi tega razpokana, ter se je zato že tudi malo lupila. To pa vsekakor ni bilo dobro, saj je ta barva bila edina reč, ki je moj napušč ščitila pred tem, da ga vremenske razmere ne bi poškodovale. Na primer razna voda, ki bi lahko zaradi dežja prišla v stik z napuščem, bi ga lahko prepojila, ter bi zato začel gniti.

Tako pa je bilo več kot očitno bilo potrebno opraviti barvanje napušča. Do te ugotovitve pa sem prišel, ko sem obnavljal fasado moje hiše, ki je bila prav tako slaba, oziroma stara. Ko sem se povzpel pod streho, pa sem lahko opazil vse te težave. Na srečo pa je bilo vseeno barvanje napušča veliko lažje opravilo, kot pa to z fasado, ter bi me vse skupaj tudi prišlo veliko manj denarja. 

Tedaj pa sem lahko že opravil vse potrebne nakupe za to opravilo. Rabil sem najprej kakšen brusilec, kar pa sem imel na srečo že doma, nato pa še osnovni premaz za napušč in pa končno barvo. Nato pa sem se lahko lotil dela. Sprva sem pobrusil vso staro barvo, ki je bila na napušču, tako da sem lahko imel urejeno površino za nadaljnje barvanje napušča. 

Za barvanje napušča je potrebno redno skrbeti

Ko pa sem pobrusil staro barvo, pa sem lahko na srečo videl, da napušč še ni bil preveč poškodovan, ter mu voda še ni prišla do živega. Nato pa sem že lahko začel z osnovnim premazom. Ta je služil temu, da se je lahko barva dobro prijela na napušč, ter se je dobro zasušila. Ko pa se je osnovni premaz posušil, pa sem lahko v nekaj slojih še namestil barvo. Po temu pa sem nato le zaključil s tem delom, ter sem poskrbel za trajnost napušča. …